Latvijske kolonije v Ameriki in Afriki 1

EDGARS ANDERSONS

STARI KURLANDCI V AMERIKI IN KOLONIZACIJA TOBAGA

Senie kurzemnieki Amerikā un Tobāgo kolonizācija
Daugava 1970, latvijščina

[Kneževina Kurlandija in Semigalija (nem. Herzogtum Kurland und Semgallen, polj. Księstwo Kurlandii i Semigalii, lat. Kurzemes un Zemgales hercogiste) ali na kratko Kurlandija je kot avtonomna država v sklopu Republike obeh narodov obstajala med letoma 1561 in 1795 na območju jugozahodne Latvije. Naseljevali so jo pretežno Latvijci in Livonci, vladajoča elita pa je bila nemško govoreča. Danes sta Kurlandija in Semigalija po latvijski ustavi dve od štirih konstitutivnih regij Republike Latvije (poleg Latgalije in Livonije) – prev.]

[…] Doslej ni bilo jasno, kdaj so se Kurlandci začeli zanimati za Zahodno Indijo. Skoraj vsi sodobni zgodovinarji predpostavljajo, da se je to zgodilo okoli 1654, ker za kolonialno dejavnost Kurlandcev v tem letu obstajajo konkretna dokazila v Latvijskih arhivih. […] Toda velja opaziti, da latvijski arhivi iz tega obdobja so zelo nepopolni, zato bi zainteresirani zgodovinarji morali poseči po nizozemskih, angleških in francoskih arhivalnih gradivih, ki jasno kažejo, da so imeli Kurlandci stike z Ameriko dolgo pred letom 1654.

Ker je Kneževina Kurlandija imela tesne trgovske stike z Nizozemsko, so Kurlandci vedeli za nizozemsko kolonialno dejavnost. Velja pripomniti, da je že pozimi 1627 kurlandskega kneza Friedricha obiskal Villem Usselinx, ki je pri njem poskušal vzbuditi zanimanje za kolonizacijo Zahodne Indije.

Leta 1630 so Nizozemci začeli osvajati Brazilijo s polno vnemo, sicer z udeležbo številnih tujih oficirjev, kot je npr. poljski polkovnik Arciszewski, nemški polkovnik von Skop in kurlandski kapitan Joachim Döniger (pozneje poplemeniten kot von Olinda). Možno je, da je bil Dönigerjev vpliv na kurlandsko vladajočo družino pri organiziranju odprav z namenom vzpostaviti trgovske stike z Brazilijo in Zahodno Indijo bistvenega pomena, saj ga je knez Jakob pozneje imenoval za kolonialnega svetovalca in, za nekaj časa, celo za gubernatorja Gambije in Tobaga.

Ob upoštevanju splošnega vzdušja, ki je takrat vladalo, in vpliva Uselinxa, Roosa in Dönigerja, lahko predpostavimo, da sta knez Friedrich ter sin njegovega izgnanega brata in dedič Kurlandije knez Jakob že takrat resno mislila o kolonizaciji. Večina evropskih držav je bila vpletena v uničujočo tridesetletno vojno (1618–1648). Kurlandija je bila ena redkih nevtralnih držav in je cvetela, saj je bojujočim se državam dobavljala hrano in orožje.

Knez Jakob, ki je najprej študiral v Nemčiji, je v tistem času študij nadaljeval na Nizozemskem, v Franciji in Angliji, s posebnim poudarkom na navigaciji, ladjedelništvu, geografiji in ekonomiji. Ker sta poljska vlada in kurlandsko plemstvo njegovega očeta obtožila političnega umora in represij, je moral Jakob ravnati zelo preudarno. Na Nizozemskem je bil uradno poznan kot Jacob van den Berg. Spoznal je nekaj nizozemskih kupcev in mornarjev iz Amsterdama in Leidena in tudi Selia Marseela, bančnika iz Amsterdama, ki je že od leta 1631 delal za Kurlandijo kot uvoznik žita in lesa. Leta 1634 je novi kurlandski knez kot van der Berg sklenil pogodbo z energičnim mladim nizozemskim bančnikom, v skladu s katero se je Selio Marseel zavezal, da bo financiral van der Bergovo »odpravo na zahod«, ne da bi pogodba omenjala njen cilj.

PRVE OMEMBE KURLANDSKE KOLONIJE NA TOBAGU

Britanski muzej v Londonu poleg številnih rokopisov s podpisom angleškega polkovnika Scotta hrani tudi z zelo podobno pisavo napisan “Opis Tobaga”, ki nudi veliko zanimivih podatkov o zgodnji odpravi Kurlandcev. Scott je bil dalj časa plantažnik na sosednjem Barbadosu, leta 1665 pa je vodil angleško pehoto med vojaškimi operacijami v Gvajani in na Tobagu. Čeprav so ga pogosto zamenjali s poznanim pustolovcem in goljufom Johnom Scottom in je včasih veljal za fantasta in lažnivca, njegov “Opis” kaže globoko znanje o dogodkih v Zahodni Indiji med letoma 1614 in 1664. Analize so pokazale, da so njegovi opisi veliko natančnejši od opisov njegovih “poštenih” vrstnikov, ki vsebujejo veliko neresničnih podatkov. Res je samo, da je Scott nerad pisal o uspehih svojih nizozemskih sovražnikov. Razpolagal je celo z vladnimi dokumenti in pogodbami med fizičnimi osebami, katerih odlomke je navedel v svojem “Opisu”, pri čemer je bil skrupulozen skoraj kot poklicni zgodovinar.

Glede Kurlandcev Scott piše naslednje:

Leta 1634 [ali 1639 – op. E.A] je kurlandski knez poslal ladjo, pripravljeno za trgovanje z Indijci in prevzem kolonije. Ker je zaradi trgovanja z Nizozemci in Angleži imel zadostno znanje [o tamkajšnjih razmerah – prev.], je kupil Tobago, katerega prebivalci so otok prepustili v njegovo polno last in so se preselili v Gvajano, Trinidad in celo na Otok svetega Vincencija, 40 milj severovzhodno od Tobaga. Ti ljudje [Kurlandci – E.A.] so bili “novinci”, kakor so jih tu imenovali. Niso imeli izkušenih plantažnikov. Prihajali so iz daljnega severa in med njimi ni bilo nikogar, ki bi kar koli vedel o prehranjevanju in medicini ob tem letnem času. [Zadeva – E.A.] se je končala s smrtjo 212 mož.

(nadaljevanje v pripravi)

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s